3 Julai 2005
Modulasetulo,
Motlatša Presidente,
Maloko a Komiti-Phethiši ya Setšhaba,
Dikemedi:
Re šetše re ya bofelong bja Khansele ya Kakaretšo ya Bobedi ya Setšhaba (National General Council - NGC). Legatong la Khuduthamaga ya Setšhaba (National Executive Committee - NEC), dikemedi le seboka ka kakaretšo, ke rata go leboga Hlogo ya Unibesithi ya Pretoria Moprofesara Callie Pistorius, badiredi, baithuti le bašomi ba setlabelo se se bohlokwa sa thuto, mabapi le tšohle tšeo ba di dirilego, tšeo di bilego le seabe go katlego ya Khansele ye ya Setšhaba yeo e Akaretšago.
Ka moka re ile ra kwa seo se boletšego ke Moprofesara Pistorius ge a be a re amogela mo Unibesithing ka Labone. O re file molaetša o bohlokwa ka ga karolo ye e ralokwago ke institušene ye mabapi le go ithuta, go ruta le go dira resetšhe le karolo yeo e ye ralokago ya go tliša diphethogo, ka go ineela go go aga setšhaba sa katlego seo batho ba gešo ba ithaopilego go sona.
Se, se re file mathomo a mabotse mabapi le mošomo wa Khansele Kakaretšo (NGC) wa go lekola dikgato tše di latelago tšeo ANC e swanetšego go di tšea gore e be le seabe go go aga setšhaba sa katlego seo dimilione tša batho ba gešo ba ithaopilego go sona.
Ke tshepa gore Khansele Kakaretšo ya Setšhaba e tla dumela gore ge re hlagiša Mangwalo Khansele, re swanetše go akaretša mantšu a kgotatšo a Moprofesa Callie Pistorius.
Ge re ntše re tla bofelong bja mošomo wa rena, gape re bolela legatong la Khuduthamaga ya Setšhaba le leineng la ka, ke rata go leboga dikemedi ka fao di bego di ineetše go mošomo NGC.
Mangwalo ao re a amogetšego, go akaretšwa Tsebagatšo, a re fa sešupo sa se se hlakilego sa mešomo yeo e re lebilego. Tlhotlo e tla ba gore re latele dipheto ka moka tšeo re ilego ra di tšea, le go lemoga boikarabelo bja rena ka botlalo go naga le batho ba gešo.
Magareng ga tše dingwe, Lengwalo leo re le amogetšego leo le amago Merero ya Mokgatlo le swere setatemente se bohlokwa se se latelago:
"Tsebagatšo yeo e lego go taelo ya 4.15 ya Molaotheo (wa ANC) e swanetše go ba karolo ya foromo ya boleloko, gomme maloko a maswa a swanetše go dirišwa keno ye ge a tsenela mokgatlo." Ke tshepa gore re tla phethagatša ka bjako phetho ye ya Khansele Kakaretšo ya Setšhaba.
Dikemedi di tloga di lemoga gore keno, e lego Taelo ya 4.15 ya Molaotheo, yeo ke ye tsopotšego ge ke be ke bula modiro. E re ke ye bale gape.
"Ke a ithaopa gore ke obamela maikemišetšo le maikaelelo a African National Congress bjale ka ge a hlalošitšwe go Molaotheo, lengwalo la Freedom Charter le mangwalo a mangwe a pholisi ao a amogetšwego ka mokgwa wa maleba,
"gore ke tsenela mokgatlo ke sa gapeletšwe le gona ntle le maikemišetšo a go ikhola,
"gore ke dumela gore ke tla hlompha Molaotheo le dibopego tša wona le gore ke tla šoma bjale ka leloko leo le botegilego la mokgatlo,
"gore ke tla neela ka maatla le bokgoni bja ka go mokgatlo le go dira mešomo yeo ke fiwago yona,
"gore ke tla šomela gore ANC e be setlabelo se se šomago gabotse sa tokologo diatleng tša batho ba gešo,
" le gore ke tla šireletša kopano le leina le le botse la mokgatlo le ditheo tša wona, le go lwantšha mekgwa ya tshenyo le dihlophahlophana ka gare ga mokgatlo."
Mo matšatšing a mmalwa a go feta re ile ra sekaseka merero e mmalwa yeo e lego bohlokwa go naga ya gešo. Ke dumela gore ge re begela setšhaba mabapi le diphetho tšeo di tšerwego, batho ba gešo ba tla thabela gore mokgatlo wa maemo a pele nageng ya gešo, o sa ntše o emetše go tšwetša pele dikganyogo tša bona le go ikarabela go ditlhologelo tša bona.
Ntle le fela go dula go kopano tša bohle, go theetša dipego tša mešomo wo o dirilwego ke dikhomišene tša go fapafapana, nna, go no swana le maloko a mangwe a Khuduthamaga ya Setšhaba (NEC), ke ile ka kgona go etela tše dingwe tša dikhomišene ka nama.
Ke tlogile ke kgothatšwa ke boleng bja seabe seo se bego se fiwa ke dikemedi go ditherišano tšeo lena, le go bona gore lena dikhomreidi le be le badile ka botlalo mangwalo a ditherišano. Gape go tloga go hlakile gore, ge nako e ntše e ya le tloga le itekile ka maatla gore le kwišiše merero e bothatata yeo e lego go lenaneo la NGC, le seemo sa ka gare ga naga bjale ka ge re swanetše go se sekaseka.
Ke tloga ke ikwa ke le motlotlo ge ke swanetše ke tliše ditebogo tša boetapele mabapi le maetekelo ao lena maloko a mokgatlo le a dirilego ka go itshwara bjalo ka batlhabani ba go tshepega ba mokgatlo wa African National Congress, le bjalo ka ditlabelo tša go tliša phetogo ya demokrase bjale ka ge le letelwa ke batho ba gešo le setšhaba.
Re tloga re ikgantšha ka maloko ao a ka rego go no swana le maloko a rena a Umkhonto we Sizwe - ge ba re re direla batho ba Afrika Borwa!
Ke a tshepa gore ge re ka phethagatša diphetho tša khomišene mabapi le kaonafatšo ya maloko, re tla atlega gore re age ANC yeo e tlago go kgona go itebanya le ditlhotlo tša ka moso.
Keno yeo Khansele Kakaretšo ya Setšhaba (NGC) e rilego e dirwe karolo ya foromo ya go ngwadiša maloko a maswa , e bolela gore maloko a rena a ithaopa go 'go šomela go dira ANC gore e be setlabelo seo se šomago gabotse sa tokologo, diatleng tša batho".
Gore go fihlelwe maikemišetšo a gora gore rena maloko a ANC re swanetše go ipona le go itshwara bjale ka karolo ya setlabelo sa tokologo seo se direlago batho ebile se le karolo ya bona.
Se se ra gore re swanetše go tloga re dumela go theo ye le gore re tsenetše mokgatlo ntle le kgapeletšo le ntle le maikemišetšo a go ikhola, bjale ka ge go bolela Keno.
Phenyo ya rena ya histori e re beile go seemo se maatla. Go tlogela ka ngwaga wa 1994, e lego ngwaga wa bo 82 wa seboka, batho ba gešo ba re laetše gore re be phati ye e bušago.
Go ba phati ye e bušago gora gore re kgona go fihlela methopo ya mmušo. Gora gore bao ba nyakago go gwebišana le mmušo ba swanetše go bolela le bao ba swerego maatla a pušo, e lego maloko a seboka sa gešo ao a šomago mmušong.
Gora gore rena bao re laolago ditlabelo tša mmušo re ka kgona go di šomiša go tamiša le go lobiša batho. Go ra gore re ka kgona le go reka balatedi, re sa ele hloko ditheo tšeo di lego bohlokwa go bophelo bja African National Congress.
Tše ka moka di dira gore taolo ya maatla a pušo e be selo se bohlokwa. Se se dira gore boleloko bja ANC e be tsela e bonolo ya go filhlela maatla a pušo. Se dira gore boleloko bja ANC bo be le maatla-kgogedi mabapi le kgwebo. Se dira gore boleloko bja ANC bo be peeletšo mabapi le bao ba nyakago go itirela porofiti ka go gwebišana le mmušo.
Tše ga se tshedimošo e mpsha go dikemdedi tše di lego mo go Khansele Kakaretšo ya Setšhaba (NGC). Ka gona, re dumelelane go NGC gore go mangwalo a rena re swanetše go tloga re kwagatša maemo a rena kgahlanong le bomenemene le go tloga re ikemišetitše go bolwantšha.
Dikemedi di ile tša bolela ka diphetho tšeo re ilego ra di tšea ka 1997, go Kopano ya rena ya Setšhaba, Mafikeng. Magareng ga tše dingwe re ile ra re:
"Bomenemene bo ama tlhabollo ga mpe, gomme bodiidi bo ata ka baka la bjona... bomenemene bo dira gore maikemišetšo a Lenaneo la Setšhaba la Diphetogo tša Demokrase, le fokole."
Ka baka la se, NGC e phethile ka la gore maloko ka moka a ANC a swanetše go tšea Keno yeo e rego re tla "tlama ke maikemišetšo le maikaelelo a African National Congress bjale ka ge a adilwe go Molaotheo, lengwalo la Freedom Charter, le maemo a mangwe ao a amogetšwego ka mokgwa wa maleba ... re tsenela mokgatlo ntle le kgapeletšo gape re se na maikemišetšo a go ikhola, gape re dumela gore re tla hlompha Molaotheo le dibopego tša mokgatlo le go šoma bjalo ka maloko a wona ao a tshephegilego."
Go ditherišano tša rena re lemogile gore le ge re bile le kgatelepele yeo e bonagalago mo mengwageng e 11 ye e fetilego, re sa ntše re lebane le mošomo o mo ntši gore re fediše mathata ao re a tlogetšego ke mengwa-ngwaga ya bokoloniale le apartheid.
Go dikhomišene, dikemedi di dirile ditshwayo tše di tseneletšego mabapi le magato ao a itšego a go akgofiša bophelo bjo bokaone go bohle le go aga setšhaba seo se nago le hlokomelo. Tše di tšwelela ka boripana go mangwalo a re a amogetšego.
Mangwalo a a bontšha boithapo bja seboka sa rena gore se fihlele maikemišetšo ao re ipeetšego wona mabapi le batho ba gešo. Di bolela ka ditlhotlo tše ntši tšeo di lebanego le batho - ditlhotlo tša bodiidi, go hloka mošomo, go hloka tšwelopele, go hloka naga, go hloka magae, malwetši, go hloka tsebo, bosenyi le tše dingwe.
Ka go tshwenyega mabapi le dikgahlego tša batho ba gešo ka moka, ba baso le makgowa, re ile ra bona gape gore re sekaseke ka moo maemo a rena ao a tlwaelegilego go lengwalo la Leano le Dikgato, a sepedišanago le ponelo ye bohlokwa yeo re e filwego ke Freedom Charter, a gore Afrika Borwa ke ya rena bohle bao ba philago go yona, ba baso le makgowa.
Khansele Kakaretšo ye ya Setšhaba le diphetho tše di tšerwego, di ba bohlokwa ka ge e le gore di tla ba le dipoelo tše bohlokwa go bokamoso bja naga le batho ba gešo. Le ge e le gore diphetho di bonagala e le tša maleba batho ba gešo ba na le tokelo ya go se di tshepe go fihlela ge ba di bona di phethagatšwa. Eupša re mahlatse ka gore batho ba gešo ba tšwela pele ka go ba le kholofelo godimo ga seboka sa rena.
Ge re boela morago go maloko a rena, dilete le diprofensi, re swanetše, gore ka mediro ya rena, re tšwele pele ka go bontšha batho gore kholofelo yeo ba nago le yona godimo ga mokgatlo, ke ya maleba. Magareng ga tše dingwe, re swanetše go bona gore re dula re sekegela batho tsebe, gore ka mehla re ikarabela go dinyakwa tša bona le go ba hlohleletša gore ba be bahlabanedi ba kago leswa le tlhabollo yeo re bolelago ka yona go Lengwalo la rena la Dikgetho tše fetilego.
Go histori ya sona, seboka sa rona, se ile sa kopana le mathata a magolo. Le ge go le bjalo, se ile sa kgona go atlega ka ge e le gore se latela ditheo tša sona, le go kgona go šoma bjalo ka go kopana le go ithaopa go maikemišetšo a sona, e lego a go direla batho ba Afrika Borwa
Ka maleba le nepo, NGC e ile ya thekga Motlatša Presidente wa rena mo nakong tše tša mathata. Re ile ra gatelela taba ya gore go a hlokega go ya ka toka gore a fiwe sebaka sa go ikarabela kgahlanong le ditatofatšo ka moka tšeo di mo lebilego.
Ka moka re thekga maemo a a latelago ditheo tše tša rena, ka go tshepa gore taba ya kahlolo e ka se diegišwe ntle le lebaka.
Ke tla kgopela maloko a rena ka moka gore, ge re sa letile sepheto sa mošomo wo wa molao, re swanetše go itshwara ka mokgwa wa maleba bjalo ka maloko a African National Congress le ka go latela ditšo tša seboka seo batho ba gešo ba se hlomphago, e bile ba se rata.
Re swanetše go bona gore ga re dire selo seo se tlago nyenyefatša seriti sa Motlatša-Presidente le ANC. Nnete ke gore, ke ka dinako tša mathata tše di swanago le tše, fao re lebanego le tlhotlo e kgolo ya gore re itshware bjalo ka maloko a makgonthe a ANC, ao a tla dirago tšohle gore leina la mokgatlo le dule le le le lebotse, le gore re dule re kopane.
Kopano Kakaretšo ya Setšhaba (NGC) e re file mešomo e mentši. E re bontšha tsela ya go akgofiša mošomo wa kago leswa le tlhabollo. E re laetše gore re šome le go feta gore re tiiše tumelelano ya rena le batho gore re tšwetše pele ponelo ya Freedom Charter. E dirile gore re ithaope go phakgamiša kabelo ya rena go lesolo le le tšwelago pele la mpshafatšo ya Afrika.
NGC e re laetše gore re swanetše go šireletša betee bja seboka sa rena le botee bja kgwerano (Alliance) ya rena bjalo ka dilo tše bohlokwa kudu. E re laetše gore re swanetše go tšwela pele re be ngatana e tee, gomme re direla batho ba Afrika Borwa le Afrika ka bophara, le go šoma mmogo le ka moka le bao ba ratago tšwelopele lefaseng ka bophara.
Mafelelo a mošomo wa rena go Khansele Kakaretšo ya Setšhaba (NGC) a swanetše go ba nako yeo re thomago go phethagatša tšeo re kwanego ka tšona. Ke tshepa gore re ka se nyamiše batho ba gešo
Legatong la Khuduthamaga ya Setšhaba, ke tla rata go lakeletša dikemedi ka moka tsela tšhweu ge ba boela morago le go tsebagatša gore Khansele Kakaretšo ya Setšhaba ya Bobedi e tswaletšwe.
Amandla! Maatla!